Predavanje je potekalo 3. februarja 2011 v Klubu Gromka na Metelkovi, v okviru 14. 
letnika Delavsko-punkerske univerze z naslovom »Razredni boj po razrednem boju«.

Mario Tronti je leta 1962 v delu 'Tovarna in družba' zapisal: bolj ko se kapitalizem razvija, bolj ko prodira produkcija relativne presežne vrednosti, bolj celotna družba postaja tovarna. Ta tendenca je najbolj vidna v vključitvi produkcije uporabne vrednosti v delno samoorganiziranih skupnostih, zunanjih kapitalističnim podjetjem (akademiki, aktivisti, prostovoljci, hekerji, umetniki), v vrednostne verige in modele za pridobivanje presežne vrednosti. Poslovne teorije za usklajevanje teh praks so se od poznih devetdesetih namnožile, prav tako tudi blagovne forme.

Google in Facebook – naše brskanje in izmenjava podatkov sta integralen del njunega pridobivanja presežne vrednosti – nista prvi podjetji, ki sta to uspešno prevedli v prakso. V akademskih raziskavah in publikacijah so stroški in delo pretežno podružbljeni, presežna vrednost pa privatizirana. Elektronski akademski članki in knjige se lahko izmenjujejo po vsem svetu in s tem izpolnijo svojo vlogo pri proizvajanju kolektivnega znanja. S čim naj nadomestimo te verige? V nekaterih primerih zadostuje, da jih preprosto pretrgamo (izmenjava e-knjig in člankov). V drugih (Google, Facebook) pa so verige preveč koristne, da bi se jih znebili.

Kar povezuje nove blagovne forme, je osredotočenost na participacijo uporabnika in oblike odprtosti ter transparentnosti. Kakorkoli, sodelovanje, komunikacija in želja po kolektivnem sprejemanju odločitev (kar je lastno predvsem skupnostim za brezplačno programsko opremo) v središču teh sprememb so načela, nasprotna ideologijam sebičnosti in pohlepa, ki jih kapitalizem in njegovi poslovni modeli odrejajo na vseh področjih življenja, v katere uspejo poseči.

Svet je poln iniciativ za odprtost: Odprta koda, Odprt dostop, Odprta platforma (Google), itd. Vse ostajajo znotraj meja kapitalistične politične ekonomije, veliko jih je bilo ustvarjenih ravno za izboljšanje njenega delovanja. Obstaja pa ena oblika odprtosti, ki je kapitalizem po vsem sodeč ne zmore integrirati: odprtost procesov. Če bi bili vsi pomembni ekonomski in drugi družbeni procesi odprti – vse državne pogodbe, osebni dohodki in izdatki – bi nastali dobri pogoji za premaganje kapitalizma. Toda, ključni ekonomski odnosi bi ostali nespremenjeni. Kapitalistov ne brigajo produkcijski procesi, niti kdo jih poganja, dokler so oni tisti, ki poberejo presežno vrednost. Ne glede na očitno ideološko vlogo neoklasične ekonomije, le-ta formira osnovo za uspešno razbohotenje cirkulacije blaga. Tega ne morejo preprečiti še tako mnogoštevilni politični ukrepi. Če je politično uravnavana (zakonodaja, institucije, državna opresija) ekonomija osnova kapitalizma, moramo zagotoviti drugačno osnovo. Komunistične forme blaga in tržišč (nenazadnje je vseeno, kako jih poimenujemo) bi lahko bile rešitev.

Če želimo biti zvesti metodi historičnega materializma, moramo biti pozorni na nove modele produkcije tipa Google, Facebook, iPhone: ker se naša realnost precej razlikuje od Marxove, morajo naše teorije in politične strategije to tudi odražati.

Kakšne bi lahko bile nove oblike egalitarne, komunistične emancipacije? Ali lahko sprejmemo blaga v neki novi obliki (bi jim tedaj sploh še rekli blaga?) in se izvijemo kapitalizmu? Kaj pa če bi rekli, da je duh odprtosti duh komunizma? Komu(o)nizem je komunizem, shekan z odprtimi procesi.

Toni Prug je nekdanji frontmen skupine Touch Friction, danes živi v Londonu, kjer dela na doktoratu iz sociologije in kot spletni aktivist uspešno spaja filozofijo in programiranje.


Toni Prug:  Komu(o)nizem: Google, Facebook, forme blaga in tržišč odprtih procesov

Mario Tronti je leta 1962 v delu 'Tovarna in družba' zapisal: bolj ko se kapitalizem razvija, bolj ko prodira produkcija relativne presežne vrednosti, bolj celotna družba postaja tovarna. Ta tendenca je najbolj vidna v vključitvi produkcije uporabne vrednosti v delno samoorganiziranih skupnostih, zunanjih kapitalističnim podjetjem (akademiki, aktivisti, prostovoljci, hekerji, umetniki), v vrednostne verige in modele za pridobivanje presežne vrednosti. Poslovne teorije za usklajevanje teh praks so se od poznih devetdesetih namnožile, prav tako tudi blagovne forme.

Google in Facebook – naše brskanje in izmenjava podatkov sta integralen del njunega pridobivanja presežne vrednosti – nista prvi podjetji, ki sta to uspešno prevedli v prakso. V akademskih raziskavah in publikacijah so stroški in delo pretežno podružbljeni, presežna vrednost pa privatizirana. Elektronski akademski članki in knjige se lahko izmenjujejo po vsem svetu in s tem izpolnijo svojo vlogo pri proizvajanju kolektivnega znanja. S čim naj nadomestimo te verige? V nekaterih primerih zadostuje, da jih preprosto pretrgamo (izmenjava e-knjig in člankov). V drugih (Google, Facebook) pa so verige preveč koristne, da bi se jih znebili.

Kar povezuje nove blagovne forme, je osredotočenost na participacijo uporabnika in oblike odprtosti ter transparentnosti. Kakorkoli, sodelovanje, komunikacija in želja po kolektivnem sprejemanju odločitev (kar je lastno predvsem skupnostim za brezplačno programsko opremo) v središču teh sprememb so načela, nasprotna ideologijam sebičnosti in pohlepa, ki jih kapitalizem in njegovi poslovni modeli odrejajo na vseh področjih življenja, v katere uspejo poseči.

Svet je poln iniciativ za odprtost: Odprta koda, Odprt dostop, Odprta platforma (Google), itd. Vse ostajajo znotraj meja kapitalistične politične ekonomije, veliko jih je bilo ustvarjenih ravno za izboljšanje njenega delovanja. Obstaja pa ena oblika odprtosti, ki je kapitalizem po vsem sodeč ne zmore integrirati: odprtost procesov. Če bi bili vsi pomembni ekonomski in drugi družbeni procesi odprti – vse državne pogodbe, osebni dohodki in izdatki – bi nastali dobri pogoji za premaganje kapitalizma. Toda, ključni ekonomski odnosi bi ostali nespremenjeni. Kapitalistov ne brigajo produkcijski procesi, niti kdo jih poganja, dokler so oni tisti, ki poberejo presežno vrednost. Ne glede na očitno ideološko vlogo neoklasične ekonomije, le-ta formira osnovo za uspešno razbohotenje cirkulacije blaga. Tega ne morejo preprečiti še tako mnogoštevilni politični ukrepi. Če je politično uravnavana (zakonodaja, institucije, državna opresija) ekonomija osnova kapitalizma, moramo zagotoviti drugačno osnovo. Komunistične forme blaga in tržišč (nenazadnje je vseeno, kako jih poimenujemo) bi lahko bile rešitev.

Če želimo biti zvesti metodi historičnega materializma, moramo biti pozorni na nove modele produkcije tipa Google, Facebook, iPhone: ker se naša realnost precej razlikuje od Marxove, morajo naše teorije in politične strategije to tudi odražati.

Kakšne bi lahko bile nove oblike egalitarne, komunistične emancipacije? Ali lahko sprejmemo blaga v neki novi obliki (bi jim tedaj sploh še rekli blaga?) in se izvijemo kapitalizmu? Kaj pa če bi rekli, da je duh odprtosti duh komunizma? Komu(o)nizem je komunizem, shekan z odprtimi procesi.

Toni Prug je nekdanji frontmen skupine Touch Friction, danes živi v Londonu, kjer dela na doktoratu iz sociologije in kot spletni aktivist uspešno spaja filozofijo in programiranje.


dpu-3