Posvet predsednice SD Tanje Fajon s strokovnjaki in deležniki na področju okoljske politike z naslovom »Potnike in tovornjake na hitre vlake – pospešen prehod v zeleno mobilnost«. V Sloveniji je promet največji onesnaževalec z izpusti toplogrednih plinov. Pomemben dejavnik zmanjšanja emisij je prenova našega prometa. Država mora spodbuditi uporabo javnega potniškega prometa, kolesarjenja in elektrifikacije prometa, s cest pa za začetek umakniti težke tovornjake in jih preusmeriti na železnice. To lahko dosežemo le, če bomo razvili potnikom prijazne alternative vožnji z avtomobilom s sodobno in hitro železnico, novimi primestnimi povezavami in postopnim zapiranjem mestnih središč za promet.

Nov začetek: Potnike in tovornjake na hitre vlake – pospešen prehod v zeleno mobilnost

Na digitalnem pogovoru SD o stanju pravosodja in porastu zaznave korupcije v Sloveniji, ki ga je povezoval dr. Jernej Štromajer, so predsednik strokovnega Sveta SD za pravosodje dr. Igor Šoltes, nekdanja ministrica za pravosodje in podpredsednica SD Andreja Katič ter poslanca SD mag. Meira Hot in Predrag Baković spregovorili o spremembe kazenskega zakonika, vmešavanje politike v neodvisnost policije, oviranje dela Evropskega javnega tožilstva ter o ključni prioriteti SD – boju proti korupciji in za ponovno vzpostavitev vladavine prava v Sloveniji.

Opozicija #19: Stanje pravosodja in porast zaznave korupcije v Sloveniji

Na posvetu s pomenljivim naslovom »Zakaj ste povzdignili glas – Strah pred kulturo in močjo argumenta« je predsednica SD Tanja Fajon gostila strokovnjake na področju medijev in kulture, ki so vsak zase prepoznaven in kritičen glas v družbi. Zakaj so se izpostavili in dvignili svoj glas, so povedali dr. Miha Mazzini, dr. Nataša Pirc Musar, dr. Kaja Širok,  Boris Bergant, dr. Sandra Bašić, Robert Waltl.

»Kultura dialoga bi morala biti glavno vodilo za čas, ki prihaja,« je podarila Tanja Fajon, ki je opisala stanje na področju medijev in kulture: »V Sloveniji smo priče napadom na neodvisne medije, svobodo izražanja ter na vse, ki razmišljajo drugače od vladajoče strukture. Dogaja se samocenzura novinarjev, strokovnjakov, samozaposlenih v kulturi, direktorjev javnih inštitucij, predstavnikov nevladnih organizacij. Pomembno je, da demokratično vzpostavljene institucije delujejo v javnem interesu. Ljudje zaslužijo verodostojne in preverjene informacije, svobodo izražanja in pravico do kritičnega mišljenja.«

Nov začetek: Zakaj ste povzdignili glas – Strah pred kulturo in močjo argumenta

Posvet Socialnih demokratov o zdravju žensk: Krepitev reproduktivnega zdravja in dostop do ginekološke dejavnosti na primarni ravni. V pogovoru, ki ga je vodila Neva Grašič, so sodelovali: Bojana Muršič, poslanka SD, članica predsedstva Ženskega foruma SD, dr. Tanja Španić, dr. vet. med., predsednica Združenja Europa Donna Slovenija, dr. Maja Starc, dr. med., spec. gin. in porodništva, Tanja Matijaševič, članica programskega odbora Inštituta 8. marec, in doc. dr. Branko Gabrovec, mag. ing. log., predsednik Sveta SD za zdravstvo.

Naslovili smo problem sistemskega znižanja standardov zagotavljanja spolnega in reproduktivnega zdravja ter dostopnosti ginekološke dejavnosti na primarni ravni, tudi vpliv ukrepov v času covid-19 na preventivne programe in področje ginekologije in porodništva.

Nov začetek: Zdravje žensk - Dostop do ginekološke dejavnosti na primarni ravni

Drugače. Načrt velikih sprememb za razvojno desetletje do leta 2030. Zvočni posnetek programa Socialnih demokratov za slepe in slabovidne osebe.

Drugače. Načrt velikih sprememb za razvojno desetletje do leta 2030.

Socialni demokrati smo pripravili niz pogovorov z evropskima poslancema iz vrst Socialistov in demokratov (S&D) dr. Milanom Brglezom in Matjažem Nemcem ter strokovnjaki in deležniki na posamičnih področjih, s ciljem odprtih debat o prihodnosti Evrope ter s tem tudi Slovenije, ki mora biti po našem prepričanju solidarna, zelena, inovativna in varna.

Na Centrali, prostoru soodločanja, je potekalo prvo pogovorno omizje z naslovom »Solidarna Evropa, solidarna Slovenija«. Evropski poslanec dr. Milan Brglez je izpostavil, da so krize Evropsko unijo »naučile solidarnosti« šele v aktualnem mandatu. »Brez kriz, tako epidemije kot vojne v Ukrajini, ne bi zmogli stopiti skupaj,« je dodal.

Solidarna Evropa, solidarna Slovenija

Socialni demokrati smo v pričetku februarja pričeli s pogovornimi omizji z evropskima poslancema dr. Milanom Brglezom in Matjažem Nemcem.

Razprava na omizjih poteka o vsebinskih premisah, za katere Socialni demokrati verjamemo, da bodo ključno zaznamovale življenje v Evropski uniji v prihodnjih letih. Med temi vsebinami so tudi t.i. zelene politike, ki jih je EU 2019 okvirila z zelenim dogovorom, za katerega pričakujemo, da bo pospremljen s socialno pravičnostjo.

Prav tako Socialni demokrati ocenjujemo, da mora – vzporedno z ukrepi zelenih politik – EU še odločneje nasloviti energetsko revščino.

Na pogovornem omizju Socialnih demokratov z naslovom »Zelena Evropa, zelena Slovenija«, ki jo je povezoval Boštjan Klun, so sodelovali evropski poslanec Matjaž Nemec, Miha Juvan iz Centra trajnostne mobilnosti, raziskovalka in soustanoviteljica Poligona Eva Matjaž, strokovni sodelavec Poslanske skupine SD Gorazd Prah in župan Mestne občine Velenje Peter Dermol.

Zelena Evropa, zelena Slovenija

V Centrali, prostoru soodločanja, je v petek, 1. marca, potekalo tretje pogovorno omizje Socialnih demokratov v okviru vsebinskih razprav Močna Evropa, močna Slovenija, tokrat z naslovom Inovativna Evropa, inovativna Slovenija.

»Brez podjetnosti, znanja in inovativnosti Evropa ne more uspeti. Staviti moramo na zelene tehnologije, ki aktualni čas ostajajo evropska priložnost. Države članice Unije problemov ne morejo reševati same, samo s povezovanjem bomo dovolj močni, da bomo dosegli želeno mesto v tekmi konkurenčnosti,« je uvodoma poudaril evropski poslanec in gostitelj omizja dr. Milan Brglez.

Opomnil je, da mora v tem procesu ključno vlogo nositi pravičnost, ki je, kot je dodal, zapisana v DNK socialne demokracije. »Ob tem pa ljudem ne gre več obljubljati veliko rast in še večjo blaginjo, ker so viri Zemlje omejeni,« je še povedal Brglez ter opozoril na velik zaostanek Evrope pri vsebinah umetne inteligence in digitalizacije.

Inovativna Evropa, inovativna Slovenija

V Centrali, prostoru soodločanja, je potekalo četrto pogovorno omizje v nizu Močna Evropa, močna Slovenija, tokrat na temo varnosti. To so govorniki naslovili iz mnogokaterih vidikov, predvsem pa temeljnih dilem, ki jih v evropski prostor na področje varnosti prinašajo aktualne razmere in čas.

Poslanec evropskega parlamenta in gostitelj omizja Matjaž Nemec je v razpravi opozoril na vse več negotovosti v evropskem prostoru, ki se, kot je poudaril, generirajo zavoljo varnostnih tveganj socialne, ekonomske in podnebne narave. »Moja posebna skrb je namenjena prav slednjim, po nekaterih podatkih je po svetu aktivnih kar 50 vojaških konfliktov, o mnogo njih se v javnosti ne poroča, posledice teh pa dejansko čutimo vsi,« je opozoril Nemec.

Po njegovih besedah je Evropa močno toliko kot je enotna. »V primeru vojne v Ukrajini je Evropa izkazala veliko enotnost, manj v primeru vojne v Gazi, o dogajanjih v podsaharski Afriki pa domala ni poročanj. Tako smo priča množičnemu prihodu beguncev ter žal tudi zlorabam teh za geostrateške cilje,« je opozoril. Kot je nadalje ocenil poslanec mora biti problematika varnosti v vseh pogledih ena osrednjih agend Evropske unije v prihodnje.

Varna Evropa, varna Slovenija

V prvem izmed pogovorov od doma se je evropski poslanec dr. Milan Brglez pogovarjal s Samanto Baranja, profesorico nemškega jezika, mentorico in izvajalko programa Skupaj za znanje ter soustanoviteljico in nekdanjo predsednico Romskega akademskega kluba.

Trenutna epidemija terja, da smo odgovorni do sebe in do drugih. Zato je potrebno ostati doma. A sodobna tehnologija nam omogoča, da smo kljub fizični razdalji v stikih ter se pogovarjamo o temah, ki so pomembne za našo družbo. Zato je dr. Milan Brglez, tudi predsednik Konference SD, pričel s serijo spletnih pogovorov s sogovornicami in sogovorniki različnih generacij, poklicev, narodnosti in etničnih pripadnosti.

Prva gostja pogovora Samanta Baranja je predstavila izzive, s katerimi se sodelavci projekta, romski otroci, starši, učiteljice in učitelji ter romski pomočniki srečujejo v krizni situaciji ob epidemiji COVID-19. Opozorila je na izzive izobraževanja na daljavo, ki so pri romski populaciji na splošno večji zaradi razlik pri dostopu do digitalnih orodij, usposobljenosti in tehničnih veščin staršev, da pomagajo otrokom v učnem procesu, ter splošnega slabšega socialnoekonomskega položaja Romov. Izpostavila je, da se posebej v času tovrstne krize kot nepogrešljivi vezni člen med družinami in šolo izkažejo romski pomočniki, ki skrbijo za čim bolj nemoten pretok učne snovi do otrok ter povratnih informacij do šole.

Sogovornika sta se strinjala, da je nujen čim bolj kontinuiran proces izobraževanja romskih otrok med aktualno krizo in po njej. Izobraževanje je namreč eden izmed ključnih dejavnikov integracije Romov ter na dolgi rok edini način za izboljšanje njihovega  socialnoekonomskega položaja.

Kot popotnico za zaključek pogovora je Samanta Baranja izrazila upanje, da bo kot posledica aktualne krize pri vseh državljanih in državljankah Slovenije dozorelo spoznanje o nenadomestljivi vlogi učiteljic in učiteljev v naši družbi. Njena največja želja pa je, da bi romski starši, močnejši za izkušnjo te krize, otroke redno pošiljali v šolo ter jih spodbujali k izobraževanju.

Od doma do doma

Od doma do doma #1

Podcast Socialne demokracije za napredne spremembe. V Sloveniji, Evropi in svetu. Kako jo spreminjati, da ostane in postane odgovor na izzive 21. stoletja. Refleksija političnega dogajanja. Nova vprašanja in novi odgovori.

Od doma do doma #1

Naprej

Related tracks