R.I.P EL - YOU WILL BE MISSED 2001-2018

Nekega jutra, ko se boš zbudil
čutil boš le praznino in žalosten boš bil.
In ne boš imel pojma, zakaj je temu tko,
mogoče razlog je v tebi, to da ti je hudo.

Ali je skrit med otroškimi igrišči
ali načečkan s flomastrom, na šolskih klopeh.
Mogoče izginil skupaj je z ljubeznijo,
ki je v resnici nikoli ni bilo.

In oh, kako je lepo
imeti težave s problemi
In oh, kako je lepo,
ko niti ne veš kdo si.

Še vesolje smeje se ti.

Moje drugo ime je Paranoja
in diham zrak nabit s toksini in lažjo.
Moje pravo življenje, ki ga še živim,
se dogaja v moji glavi in sploh resnično ni.

In po se vprašaš, zakaj si sploh tak,
mogoče kriva je punca, ki diši kot tobak,
ki raje od tebe zeleno barvo ima,
upaš, da pade iz rolke in polomi se vsa.


In oh, kako je lepo
imeti težave s problemi
In oh, kako je lepo,
ko niti ne veš kdo si.

Vsa ta vprašanja... a jaz tiščim glavo pod oddejo.

In oh, kako je lepo
imeti težave s problemi
In oh, kako je lepo,
ko niti ne veš kdo si.

Na koncu z rolke padel boš ti.

Težave s Problemi

težave s problemi

besedilo in melodija Za Luno (2017)
solo kitara Tavanuka

Zbudi me iz te neskončne nočne more.
Povleci me za rokav, odpelji me.
Tam za vogalom naju čaka vesoljska ladja.
Ali imaš še ključe od nje?

Bled glas odzvanja mi v ušesih.
Ne slišim, kaj govorijo mi.
Dobri nasveti in opozorila,
vse to mimo mene beži.

Vse se spreminja, drvi u neznano
a jaz prikljenjena na mestu
strmim u daljavo.
In vse se spreminja
in zdaj sprašujem se le še:
Kdaj se končalo je moje sanjarjenje?

Zdaj potujemo vsak v svoji kapsuli,
v drugem časovnem pasu smo.
Naše premice nikjer se več ne sekajo,
naši planeti ne trčijo.

Čakam na vlak, ki nikoli ne prispe.
Na pismo, ki ni odposlano bilo.
Na roko, ki se iztegniti ne more.
Na sonce, ki nikoli ne bo vzšlo.

Vse se spreminja, drvi u neznano
a jaz prikljenjena na mestu
strmim u daljavo.
In vse se spreminja
in zdaj sprašujem se le še:
Kdaj se končalo je moje sanjarjenje?

Vse preveč bilo za mojo pravljico.
Vse preveč lepo, da bi bilo res.

Sanjarjenje

sanjarjanje

Original by Marko Brecelj (1974)
Cover Za Luno (2018)

oblečen v pražnje gre, odhaja v kraj pozabe...

škandal v rdečem baru (marko brecelj cover)

leži na polju
sama samcata, sprašuje se.
kaj je razlog, za njeno srečo,
ki razblinila se je

za mostovi,
za gradovi
njena majhna misel živi,
skrita v travniku je spominčic
da se med viharjem ne izgubi

"drži glavo," so ji rekli
"nate čakajo boljši časi."
a ko čez nekaj let te sreča
spomnila se bo in rekla:

"kje je moje srce? rekel si, da daš mi ga
hočem srečo nazaj, da lahko končno najdem se
(čeprav me trga tale misel, 
da nekje še čakam nate)."

ne pozabi me.

strgali so njena krila,
komaj se pobrala bo
njega stran so odvedli,
v mrazu mu drgeta telo.

"kje so tisti lepi časi?"
zdaj je begalo oba.
"oh neumneža, mogoče nekje sta si usojena,
ampak tu iz vaju ne bo nič."

in glej jo vpiti zdaj:

"kje je moje srce? rekel si, da daš mi ga
hočem srečo nazaj, da lahko končno najdem se
(čeprav me trga tale misel, 
da nekje še čakam nate)."

ne more, ne more stran,
preveč jo boli
dejstvo, da te tolažilne besede
bile so le laži
tisto eno noč, ko se je vse zrušilo
prosim a ne vidiš?
daj, potolaži jo.

"kje so tisti, lepi dnevi?"
na rami ti je zahlipala
ker od tebe, ni odgovora
zdaj vpije le še:

"kje je moje srce? rekel si, da daš mi ga
hočem srečo nazaj, da lahko končno najdem se
(čeprav me trga tale misel, 
da nekje še čakam nate)." 

ne pozabi me.


Spominčice

kakšen siv dan je danes,
in še tisoč jih bo.
dolgočasen, pust, brezobrazen
zavit v meglo

siva koprena spušča se,
na sive opečnate zidove
zastira mi pogled
na drugo stran ulice

a jaz pa hodim, hodim stran,
ker hočem videti več.
upam da supe mi priti,
tja, kjer čas ustavi se

ne pašem sem ker ne spreminjam se

hočem videti več.
to kar imam ni dovolj zame
hočem vedeti vse.
vse, kar lahko storila bi,
da preprečim se.

in glava me boli
in slabo mi je
tukaj nimam kaj iskati

ne pašem sem, ker ne spreminjam se

ooh ooh ooh
ooh ohh ohh
postajam siva (2x)

postajam siva.

siva.

kvaliteta tega komada je slabša od mojga lajfa

kaj če ti rečem da včeraj,
čisto blizu smrti sem bila.
komaj sem se izvlekla živa,
in to mi je misliti dalo, da še enkrat vprašam se.

ali sploh vodi kam,
pot po kateri stopam?
ali je vse le še ena slepa ulica?
ker spet se bom izgubila.

pred mano so novi svetovi,
a jaz se še vračam nazaj.
tisoč luči gori nad menoj.
in sanje lahko skoraj dosežem,
tako blizu so mi.
pred mano so oceani,
a jaz ne znam plavati

jutri je nov dan, začela bom znova
sem rekla včeraj.
danes zbudiula ista sem se in to mi je misliti dalo
da še enkrat vprašam se

ali bom kdaj sploh
našla svojo srečo?
in niti najmanjše skrbi ne bo nad menoj
preveč sem že dala čez

pred mano so novi svetovi,
a jaz se še vračam nazaj.
tisoč luči gori nad menoj.
in sanje lahko skoraj dosežem,
tako blizu so mi.
pred mano so oceani,
a jaz ne znam, ne znam, ne znam

pred mano so novi svetovi,
a jaz se še vračam nazaj.
tisoč luči gori nad menoj.
in sanje lahko skoraj dosežem,
tako blizu so mi.
pred mano so oceani,
a kaj ko ne znam plavati

kaj ko ne znam plavati.

Popular tracks by Za Luno